Sončna svetloba nujna za boljše spanje
Sončna svetloba je naravno zdravilo, katerega nam prenatrpan delavnik velikokrat prepreči, da bi ga zaužili v zadostni količini. Dandanes preživljamo več časa v zaprtih prostorih kot kdaj koli prej. V povprečju kar 22 ur dnevno. To je zaskrbljujoč podatek, saj pretirana ujetost med štirimi stenami slabo vpliva na telesno in duševno zdravje.
Proti številnim boleznim (diabetes, rak, srčne in avtoimune bolezni) se borimo z zdravili in odrekanji. Žal pa se premalo poudarja, da je za zdravo delovanje našega organizma potrebna v veliki meri tudi sončna svetloba oz. dnevna svetloba (naravna svetloba). K temu se mora seveda obvezno dodati predihana pljuča s svežim zrakom, redna telesna vadba (če se le da zunaj), zadostna hidracija z vodo, uravnotežena prehrana in zdravo spanje 7 do 8 ur dnevno – temelj, na katerem gradimo močan imunski sistem. Brez spanja (žal) ne gre.
Sončna svetloba uravnava številne procese v našem telesu
Sončna svetloba oz. naravna svetloba je nekaj, kar morate zagotoviti svojemu telesu. Pojdite po bližnjih opravkih peš ali s kolesom in pa izberite rekreacijo v naravi namesto v zaprtih športnih centrih. Kar koli, le da boste čim več zunaj, saj sončna svetloba vpliva:
- na spanje in budnost,
- na nihanje telesne temperature,
- na nivo različnih hormonov (melatonin),
- na nivo srčnega tlaka,
- na količino vitamina D,
- na to, kdaj bomo lačni,
- na naše razpoloženje in
- pripomore k preprečitvi številnih bolezni.
Sončna svetloba je ključna informacija za človeško biološko uro
Sončna svetloba, ki smo jo prejeli čez dan, nas zvečer hitreje zaziblje v spanec, za razliko, če dan preživimo ob umetni svetlobi. Njena jakost se spreminja od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Če človeško telo ni izpostavljeno direktni sončni svetlobi, lahko čez čas pride do motenj cirkadianega ritma, kar negativno vpliva na zdravje in vodi v pojav bolezni kot so rak, avto-imune bolezni, diabetes, debelost ter bolezni presnove.
Strokovna knjiga Matthew Walkerja z naslovom Zakaj spimo, govori o tem, kako pomanjkanje spanja vpliva na vsak delec našega telesa, tudi um. Gre za knjigo polno številnih strokovnih ugotovitev, ki predstavljajo povezavo med spanjem, inteligenco in uspešnostjo. Prelistate in kupite jo lahko TUKAJ.
Kako melatonin vpliva na spanje in kakšna je njegova funkcija?
Naloga melatonina je sporočilo telesu, da prihaja čas za spanje. To ne pomeni, da morate takrat dejansko iti spat. Sporoča le, da se je stemnilo in da je čas za psiho-fizično regeneracijo. Hkrati vam pomaga na naraven način znižati telesno temperaturo, kar pripomore k boljšemu spancu. Zanimivo je, da se melatonin v možganih veže na receptorje in pomaga zmanjševati aktivnost živcev.
Melatonin se prične v telesu sproščati, ko se prične temniti. Njegovo delovanje poteka skozi celotno noč, a svoj vrhunec doseže med 1. in 4. uro zjutraj. Potem začne melatonin upadati. Ko se začne proti jutru daniti, ga sončna svetloba oz. dnevna svetloba spravi na najnižjo raven.
Kaj imata skupnega dnevna svetloba in ustrezno ležišče?
Dnevna svetloba in ležišča imata skupno to, da je oboje odvisno od vas, od vaših dejanj. Vi morate poskrbeti za oboje, saj v nasprotnem primeru dobrega spanca ne bo od nikoder. Če smo že prej veliko napisali o sončni oz. dnevni svetlobi, se tu za trenutek ustavimo pri ležišču.
Ali svoje spanje zaupate ležišču, ki vam omogoča udoben spanec? Ali spite na ležišču, ki je pretrdo ali premehko in se posledično ponoči veliko obračate, ker vaše telo išče udobnejši položaj? Se zbujate zjutraj z bolečinami v križu ali polni energije in z nasmeškom na obrazu? Kot vidite je kvaliteta spanja odvisna ne le od tega koliko dnevne svetlobe prejmemo, koliko ur na dan spimo, temveč je kakovost spanja odvisna v veliki meri od ustreznosti ležišča.
Spanec bo prišel hitreje, če boste spali na ležišču, ki bo udobno in se vam bo popolnoma prilagodilo glede na vaše telesne lastnosti in spalne navade. Spoznajte nove smernice zdravega spanja – spoznajte ležišče Leticia.
Sončna svetloba in vitamin D za gradnjo imunskega sistema
Sončna svetloba ima po mnenju nekaterih strokovnjakov enake učinke na človeka kot nekatera zdravila in poživila. Poglavitna je namreč pri tvorbi vitamina D, ki igra ključno vlogo pri gradnji imunskega sistema. Pri otrocih pa igra pomembno vlogo tudi pri samem psiho-fizičnem razvoju.
PREVIDNO KDAJ NA SONCE
Škodljivi UV žarki ne smejo biti razlog, da se sonca izogibate. Prav je, da se ga naužijete v zadostni količini v času dneva, ko sonce ni nevarno za vašo kožo. Strokovnjaki svetujejo, da se ga izogibate v povprečju med 11. In 17. Uro ter da se ustrezno zaščitite s primernimi kremami, ki vsebujejo zaščitne faktorje. Te zaščitne faktorje ne vsebujejo le kreme za sončenje, vsebujejo jih tudi nekatere dnevne negovalne kreme.
Seveda pa je na tem mestu za dodati, da morate prisluhniti svojemu telesu. Če so temperature previsoke in se ne počutite najbolje, je prav, da se držite sence dlje časa. Sploh gre ta nasvet mlajšim, starejšim, bolnikom in vsem, ki sonce težje prenašajo.
Modra svetloba je del spektra sončne svetlobe, ki se ji moramo zvečer izogibati
Modra svetloba skupaj z rdečo, oranžno in zeleno svetlobo tvori vidno svetlobo oz. belo svetlobo, ki jo naše oko prepozna. Glavni vir modre svetlobe je torej sonce in je popolnoma naravna. Čez dan je pravzaprav koristna, saj povečuje našo pozornost, reakcijski čas in izboljšuje naše razpoloženje. Pa vendar je potrebno vedeti naslednje.
Modra svetloba nas dela budne. Največ smo je deležni zjutraj in skozi dan. Lahko bi rekli, da nas modra svetloba drži pokonci. In če k temu dodamo podatek, da smo z modro svetlobo osvetljeni, ko smo na pametnem telefonu, tablici, računalniku, gledamo televizijo, … , vidimo, da nas obdaja modra svetloba več kot je potrebno. Sploh, ker zvečer pred spanjem radi posedamo preko TV ekranov in brskamo po pametnih telefonih.
Kako omiliti modro svetlobo, da bo učinek dnevne svetlobe večji:
- Priskrbite si očala za modro svetlobo
Z dioptrijo ali brez. Gre za očala, ki imajo na lečah nanešeno posebno plast zaščite, ki blokira modro svetlobo. - Blokirajte modro svetlobo na zaslonih
Naprednejše naprave bodo iz modre svetlobe preklopile na rumeno svetlobo avtomatsko ob določeni uri. Priporočamo, da nastavite preklop iz modre v rumeno svetlobo vsaj dve uri pred spanjem. - Osvetlite dom z rumeno svetlobo, ne belo
Bela svetloba se po navadi nahaja v pisarnah, trgovinah in vse pogosteje je tudi v domovih. Priporočljivo je, da si poleg rumene svetlobe, ki je podobna naravnemu prehajanju dnevne svetlobe v nočno, priskrbite luči, katerim lahko pridušite svetlobo. Tako boste omogočili telesu naraven prehod iz budnega stanja, v stanje zaspanosti in spanja.
Dnevna oz. sončna svetloba je pomemben del vsakdana in prav je, da imamo tudi to v mislih. Sploh, ker prispeva k boljši higieni spanja, ki je ključna za gradnjo zdravega imunskega sistema.