Prestavitev ure na zimski oziroma poletni čas jemljemo kot nekaj samoumevnega, saj to 2x letno počnemo že več desetletij. Spomladi uro premaknemo za eno uro naprej na poletni čas, jeseni pa za eno uro nazaj na zimski čas. Verjetno se tudi vi vedno, ko uro premikate nazaj zalotite veselo reči: »Jutri bom pa eno uro dalj spal!« Vendar … ali veste, zakaj uro sploh premikamo? Ali prestavitev ure na nas vpliva pozitivno ali negativno? In, ali bomo uro počasi res nehali premikati? Več v nadaljevanju članka.
Ob kateri uri pravzaprav premaknemo uro?
Ali veste na pamet, kdaj moramo uro premakniti, ali vas opomnijo znanci ali mediji, ki nekaj dni pred tem opozarjajo na to? Kdaj moramo uro prestaviti, si lahko zapomnite takole: prestavitev ure vsako leto opravimo zadnjo nedeljo v marcu in zadnjo nedeljo v oktobru.
Verjetno nas večina uro prestavi preden gremo spat. Čeprav tudi to danes skorajda ni več potrebno, saj pametne ure in mobilni telefoni samodejno opravijo premik ure na zimski oziroma poletni čas. Zato se morda niti niste nikoli vprašali, ob kateri uri moramo pravzaprav uro prestaviti. Je to ob polnoči? Ne. Premik ure na poletni čas opravimo ob dveh zjutraj na 3. uro zjutraj. Za premik ure na zimski čas, pa velja ravno obratno – premakne se jo iz tretje na 2. uro zjutraj.
Kdaj bomo uro prestavljali v naslednjih nekaj letih?
- leta 2023: v nedeljo 26. marca in 29. oktobra,
- leta 2024: v nedeljo 31. marca in 27. oktobra,
- leta 2025: v nedeljo 30. marca in 26. oktobra,
- leta 2026: v nedeljo 29. marca in 25. oktobra.
Zgodovina in zanimivosti o prestavljanju ure
Pred letom 1908 smo vsi upoštevali le zimski čas, saj se ura ni prestavljala. Prvi, ki je predlagal prestavitev ure na poletni čas je bil angleški gradbenik William Willet, razlog za to pa naj bi bilo globalno varčevanje z energijo. Prva država, ki je upoštevala njegov predlog je bila Kanada, od evropskih držav pa Nemčija, ki je uro začela prestavljati 8 let za Kanado (1916). V Sloveniji pa smo uro začeli premikati šele leta 1983. Morda boste med pogovorom o prestavitvi ure kdaj slišali, da je to »Hitlerjeva ura« – prestavitev ure je namreč med 2. svetovno uro upošteval tudi Adolf Hitler. Po vojni so poletni čas sicer začasno ukinili, a so ga zaradi energetske krize v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja ponovno uvedli.
Še ena zgodovinska zanimivost: Leta 1999 so teroristi iz Zahodnega brega želeli napasti Izrael. Pripravili so tempirane bombe in jih pripeljali v Izrael. Na Zahodnem bregu so takrat uro imeli nastavljeno na poletni čas, Izrael pa jo je že prestavil na zimski čas. Ker se teroristi prestavitve ure niso zavedali, so bombe eksplodirale eno uro pred načrtovanim časom. Umrli so vsi trije teroristi, ki pa so sicer imeli načrt ubiti 2.000 ljudi.
Zakaj sploh premikamo uro?
Namen predloga za prestavitev ure je bil, da privarčujemo z energijo. Menjava ure na poletni čas (torej za uro naprej) poskrbi, da luči prižgemo kasneje in tako bolje izkoristimo dnevno svetlobo. S tem gospodarstvo občuti pozitivne učinke, ugotovili pa so tudi, da prihaja do manj prometnih nesreč in kriminala. Vendar pa se v zadnjih razpravah govori, da so prihranki energije zanemarljivi in, da prestavitev ure prej negativno kot pozitivno vpliva na duševno in fizično zdravje ljudi.
Kako prestavitev ure vpliva na naš cirkadiani ritem?
Prestavitev ure zmoti naš cirkadiani ritem, vpliva na slabše počutje in večjo utrujenost. Cirkadiani ritem namreč uravnava vse naše telesne procese in je povezan tudi z dnevno svetlobo. Svetloba znižuje raven melatonina, hormona, ki je zaslužen za spanje. Menjava ure na zimski čas povzroči skrajšanje dneva in tako že uro prej postanemo zaspani, saj se melatonin ne ozira na prestavitev ure. Večja utrujenost vpliva na slabše soočanje z vsakodnevnimi izzivi in slabšo koncentracijo za volanom. Ker prestavitev ure zamaje naš bioritem, to pa predstavlja manjši šok za telo, so pogostejši tudi kronični glavoboli in migrene. Nekateri ljudje rabijo več dni, da se privadijo na spremembo časa, saj zvečer težje zaspijo in se ponoči večkrat zbujajo – to prilagajanje na spremembo časa deluje enako kot utrujenost med potovanjem, ko menjamo časovne pasove.
O tem, kako prestavitev ure vpliva na naše fizično in psihično zdravje, govori tudi strokovnjak za spanje in avtor knjige Zakaj spimo, Matthew Walker. Angleški video si lahko ogledate tukaj.
Rezultati študije iz leta 2016 so pokazali, da obstaja tudi povezava med prestavitvijo ure na zimski čas in depresijo. Ljudem veliko pomeni ura več dnevne svetlobe, ki pa jim je z zimskim časom odvzeta. Zaradi tega prihaja do depresije oziroma vsaj do večjega negativnega razpoloženja kot sicer. Znano je, da imajo Finci največjo stopnjo samomorov in eden izmed razlogov je tudi večja količina teme v primerjavi z drugimi državami.
Vpliv prestavitve ure ni tako kritičen za zdrave ljudi, kolikor ima močan negativen vpliv na kronične bolnike, saj poveča tveganje za srčne in možganske kapi. Negativno vpliva tudi na ljudi, ki trpijo za spalnimi motnjami, zlasti za spalno apnejo.
Kaj lahko storimo, da se bomo lažje privadili na spremembo časa?
Za lažjo prilagoditev na spremembo časa bomo veliko naredili, če:
- se bomo nekaj ur pred spanjem izogibali uživanju alkohola in kofeina,
- bomo popili dovolj tekočine in s tem preprečili močne glavobole,
- bomo poskrbeli za telesno aktivnost
- bomo pred spanjem poskrbeli za sproščujoče aktivnosti kot sta meditacija in branje knjige in
- se bomo pred spanjem izogibali elektronskim napravam kot sta televizija in telefon.
Če imate težave s spanjem, lahko več nasvetov najdete tukaj.
Ste vedeli, da prestavitev ure ne velja povsod?
Na prestavitev ure smo se navadili in morda niti niste nikoli pomislili, da ure ne premikajo povsod po svetu. Vendar pa je držav, ki prestavitvi ure ne sledijo, v resnici kar nekaj. Med državami, ki premikanja ure ne poznajo so Islandija, Japonska, Južna Koreja, Tajvan, Rusija, Kitajska, Indija, Južna Amerika in Južnoafriška republika. Prav tako tudi del Cipra ne prestavlja ure – ciprski Grki jo prestavljajo, ciprski Turki pa ne.
Bo prestavitev ure res kmalu ukinjena?
Marca 2019 je evropski parlament sprejel predlog za opustitev prestavitve ure. Ko bi se prestavitev ure ukinilo, bi se vsaka država zase odločila, ali bi raje stalno ostala na zimskem ali poletnem času. Slovenci naj bi bili bolj naklonjeni poletnemu času. Odločitev o tem, ali bi prestavitev ure zares ukinili ali ne, je zaustavila pandemija covid-19, ki je v ospredje potisnila odločanje o drugih stvareh. Komisija Evropske unije pa je že naznanila, da naj bi uro prestavljali še vsaj do leta 2026.