Od futona do odtočne cevi
8. februarja praznuje kultura, ker pa je slovenska vsem dobro znana, smo se odločili pogledati preko naših meja. Različne kulture smo raziskali na področju, ki ga sami najbolje poznamo – področju spanja.
Kako spijo v deželi vzhajajočega sonca? 
Japonska je tudi pri spanju zvesta svoji dediščini, kar 40 % ljudi namreč še vedno spi na futonu – tradicionalnem japonskem ležišču iz pene, pri katerem ne potrebujejo letvic ali posteljnega ogrodja.
Poleg tradicije pa se je ohranilo tudi ljudsko vraževerje povezano s spanjem. Japonci verjamejo, da jih bo dremež po kosilu spremenil v krave, žvižganje ponoči pa naj bi priklicalo kače. Postelj prav tako ne obračajo proti severu, saj so tako pokopana trupla.
In še nasvet: če boste dopustovali v deželi vzhajajočega sonca, se izogibajte hotelskih sob številka 4. Zakaj? V japonščini sta besedi štiri in smrt v izgovorjavi zelo podobni, kar seveda prinaša nesrečo.
Kakšna pa je kultura spanja naših severnih sosedov?
Vsi, ki ste že kdaj počitnikovali pri naših severnih sosedih, veste, kakšne so njihove spalne navade. Na malo višjih lesenih posteljah spijo v povprečju 7 ur na dan, ob vikendih kakšno uro dlje. Kljub temu, da se zvečer pokrijejo z mehko pernato odejo, ki je v Avstriji veliko bolj popularna kot pri nas, ima kar vsak četrti Avstrijec težave s spanjem.
Avstrijci pri svojem spanju niso preveč inovativni, vso svojo domišljijo pa so usmerili v spanje turistov. Tako je oblikovalec Andreas Strauss zasnoval karseda nenavadna prenočišča. V parku mesta Ottensheim je Andreas postavil tri odtočne cevi, ki jih je poimenoval Dasparkhotel. Vsaka cev je opremljena z zakonsko posteljo, lučko, električno vtičnico in okencem, vse ostale hotelske storitve pa so na voljo v javnih prostorih.
Koliko bi vi plačali za nočitev v odtočni cevi?
Na vprašanje je potrebno odgovoriti vsem, ki želijo preizkusiti to nenavadno prenočitev. Vodstvo hotela Dasparkhotel je postavljanje cene za nočitev prepustilo kar gostom. Če želite gostoljubje spoznati iz prve roke, je ta avstrijski hotel prava izbira.
Sezonska kultura spanja
Za prvotne prebivalce na severu velja sezonska kultura spanja. Za primer vzemimo arktični del Kanade, kjer poleti vlada neprekinjena dnevna svetloba, pozimi pa 24-urna tema. V času poletne svetlobe ljudje ogromno časa preživijo zunaj, veliko lovijo in dolge ure opravljajo različna opravila. Poleti tako spijo bistveno manj kot pozimi, ko svoj čas v večini namenjajo spanju, počivanju in družinskim članom.
Pomislili bi, da gre za zavestno razporeditev dela skozi leto, da so ljudje logično organizirali svoj čas, vendar Jessa Gamble govori o razvoju notranje ure.
Notranja ura je posledica razvijanja življenja v soodvisnosti svetlobe in teme. S pomočjo notranje ure so se rastline pripravile na spreminjanje svetlosti. Te ure so kemične, prisotne pri vseh živih bitjih z dvema ali več celicami, le da jo pri različnih bitjih drugače poimenujemo. Pri živalih temu pravimo naravni ritem, pri ljudeh pa telesna ura. Gre za nek notranji ritem, ki se ujema z dogajanjem okoli nas. Prvotna telesna ura je bila prilagojena na življenje ob ekvatorju, se pravi na 12 ur teme in 12 ur svetlobe. Iz takšne časovne razporeditve in načina življenja so raziskovalci izpeljali idealne vzorce spanja.
Ljudje, ki živijo brez kakršne koli umetne svetlobe, spijo vsako noč dvakrat. Spijo od približno osmih zvečer do polnoči in nato od dveh pa do sončnega vzhoda. Vmes imajo približno dve uri meditativne tišine v postelji. V teh dveh urah se prolaktin zelo poviša, toliko prolaktina se v moderni dobi ne tvori nikoli. Sodelujoči v tej raziskavi so povedali, da so podnevi tako budni, da so spoznali, da so šele zdaj zares budni, prvič v svojem življenju.